|
|
|
|
Gregor Vilhar postal doktor znanosti |
|
Ljubljana, 21. oktobra 2009 – Prejšnji teden, 14.10.2009, je Gregor
Vilhar z Odseka za potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo
Slovenije uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom
Odnos med napetostmi in deformacijami za meljne peske v območjih od
zelo majhnih do velikih deformacij. S tem je pridobil znanstveni naslov
doktor znanosti. Med letoma 2004 in 2009 se je v okviru podiplomskega
študija (Gradbeništvo, Konstrukcijska smer, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo Univerze v Ljubljani) na ZAG in na Imperial Collegeu v Londonu
kot mladi raziskovalec ukvarjal s preučevanjem mehanskega obnašanja
nekoherentnih meljasto-peščenih materialov. Mentor pri izdelavi
doktorske disertacije je bil doc. dr. Vojkan Jovičić, somentor prof.
dr. Miha Tomaževič, v Londonu pa je delal pod mentorstvom prof. dr.
Matthewa Coopa.
|
Disertacija se osredotoča na preučevanje zvez med napetostmi in
deformacijami dveh granularnih materialov v območjih od zelo majhnih do
velikih deformacij in standardnih do visokih napetosti. Avtor obravnava
meljasti pesek iz Boštanja in karbonatni pesek Dogs Bay z Irske.
Pomembna lastnost meljastega peska iz Boštanja je visoka vsebnost
meljastih frakcij (okoli 30% masnega deleža), medtem ko je glavna
lastnost peska Dogs Bay v tem, da je sestavljen iz izredno krhkih zrn,
ki se drobijo že pri obremenitvah z nizkimi napetostmi. Mehansko
obnašanje obeh materialov preuči z različnimi triosnimi celicami,
edometri in upogibnimi elementi, drobljenje zrn kot posledico mehanskih
obremenitev pa se meri s pomočjo aparata za dinamično analizo slike. Z
rezultati laboratorijskih preiskav postavi okvir mehanskega obnašanja
meljastega peska iz Boštanja v smislu togosti in trdnosti v zgoraj
omenjenih območjih deformacij in napetosti, prav tako pa dopolni
obstoječo interpretacijo mehanskega obnašanja peska Dogs Bay. Na koncu
preveri možnost simuliranja mehanskega obnašanja meljastega peska iz
Boštanja s konstitutivnim modelom, razvitim za čiste peske in ugotovi,
da je z vpeljavo manjše modifikacije primeren tudi za simuliranje
mehanskega obnašanja meljastega peska s 30 % finih zrn.
Rezultati
disertacije so uporabni v geotehniki in potresnem inženirstvu za
modeliranje obnašanja dvo- in tro-faznih zemljinskih teles med
statičnimi in dinamičnimi obremenitvami. Uporabljeni konstitutivni
model je eden od najpopolnejših za izvajanje tovrstnih analiz
granularnih materialov.
Za pridobivanje parametrov takšnih
modelov je potrebno izvajati zelo kompleksne laboratorijske preiskave
materiala, med katere sodijo tudi preiskave s pomočjo dinamičnega,
triosnega aparata z votlim vzorcem, ki ga je ZAG pridobil nedavno.
 Dr. Gregor Vilhar ob triosnem aparatu za obremenjevanje z višjimi napetostmi na Imperial Collegeu London.
O Gregorju Vilharju
Gregor Vilhar je bil rojen 12.06.1979 v Kranju. Po zaključeni osnovni
šoli leta 1994 se je odločil za naravoslovno-matematični oddelek
Gimnazije Poljane v Ljubljani. Gimnazijo je zaključil leta 1998 in se
vpisal na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze
v Ljubljani, na univerzitetni študij gradbeništva. Študij na smeri
Konstrukcijske smeri je zaključil redno in diplomiral 19.07.2004.
Njegova diplomska naloga nosi naslov Analiza možnosti sanacije Macesnikovega plazu z metodo končnih elementov, izdelal pa jo je pod mentorstvom prof.dr. Bojana Majesa in somentorstvom asistentke mag. Alenke Robas.
Oktobra
leta 2004 se je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani
vpisal na podiplomski študij Gradbeništva, Konstrukcijska smer in se
zaposlil na Zavodu za gradbeništvo Slovenije kot mladi
raziskovalec/asistent.
Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno
na preučevanje mehanskega obnašanja nekoherentnih meljasto-peščenih
materialov. Pri tem uporablja različne laboratorijske tehnike in
numerično/analitične pristope.
Med septembrom 2007 in decembrom 2008 je opravil del eksperimentalnega dela doktorske disertacije na Imperial Collegeu
v Londonu pod mentorstvom prof. dr. Matthewa Coopa. Delo je potekalo v
raziskovalnem geomehanskem laboratoriju v sodelovanju z raziskovalci
eksperimentalnega in numeričnega področja geotehnike.
|
|
|