Informacija A:
SPLOŠNO O ZAKONODAJI

1. Zakon o gradbenih proizvodih - ZGPro ureja dajanje gradbenih proizvodov v promet. Izdelan je z upoštevanjem zahtev direktive o gradbenih proizvodih (CPD) 89/106/EGS, ki opredeljuje posamezne elemente zakonodaje tako, da je z njihovim delovanjem omogočen prost pretok gradbenih proizvodov po vsem notranjem trgu EU. Harmonizirani elementi te direktive so ustrezno prirejeni tako, da je bil z njimi nadgrajen tudi nacionalni del tega zakona. To pomeni, da je zakon operativen tudi takrat, kadar določen gradbeni proizvod še nima ustrezne, na ravni EU harmonizirane tehnične specifikacije.
   
   
2. Poleg ZGPro, predstavljajo sistemske tehnične predpise, ki skupaj prevzemajo glavne zahteve CPD, še:
1. Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov ,
2. Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov,
3. Pravilnik o postopku podelitve evropskega tehničnega soglasja gradbenemu proizvodu,
4. Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov.
   
   
3. Uporaba na trg že danih gradbenih proizvodov je, tako kot pri vseh ostalih državah članicah EU, urejena z nacionalnimi predpisi s področja graditve objektov. Najpomembnejši tovrstni predpisi, ki s svojimi določili urejajo uporabo gradbenih proizvodov pri nas so:
   
   
   1. Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 in na njegovi podlagi izdani gradbeni predpisi in tehnične smernice,
   2. Zakon o javnih cestah - ZJC in na njegovi podlagi izdani tehnični predpisi in tehnične specifikacije za javne ceste.
      
      
   Seznam najpomembnejših predpisov s področja graditve, od katerih nekateri vsebujejo tudi določila o uporabi gradbenih proizvodov, je dosegljiv na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za graditev (MOP).
   
   
4. Privzetje harmoniziranih tehničnih specifikacij (hTS) v nacionalno zakonodajo ni končano samo z uveljavitvijo teh specifikacij po zakonodaji o gradbenih proizvodih, t.j. ZGPro, temveč je potrebno po teh specifikacijah ustrezno prilagoditi tista določila iz predpisov o graditvi objektov, t.j. ZGO-1, ZJC, ipd., ki urejajo uporabo teh proizvodov. Ne sme se zgoditi, da v katerikoli državi članici EU gradbeni proizvod, označen z znakom CE, zaradi neprilagojene nacionalne zakonodaje, ne bi smel priti na trg oziroma biti uporabljen za predviden namen.
   
   
5. Poleg predpisov o graditvi in o gradbenih proizvodih, so za izvajanje zakonodaje o gradbenih proizvodih, bolj ali manj pomembni še naslednji t.i. horizontalni predpisi:
   
   
1. Zakon o standardizaciji - ZSta-1,
2. Zakon o akreditaciji - ZAkr,
3. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti - ZTZPUS,
4. Uredba o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti,
5. Odločba o priznavanju veljavnosti listin o skladnosti gradbenih proizvodov, izdanih s strani priglašenih organov pri EU (objavljeno na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo - MG)
6. Zakon o splošni varnosti proizvodov - ZSVP,
7. Zakon o varstvu potrošnikov - ZVPot,
8. Zakon o javnih naročilih - ZJN-2.
   
   
6. Za gradbene proizvode so poleg uporabe horizontalnih določil iz t.i. "lex generalis" predpisov pomembna samo tista njihova določila, katerih predmet ni drugače opredeljen v zakonodaji o gradbenih proizvodih - ZGPro, ki predstavlja predpis "lex specialis".

Uradni listi v katerih so objavljeni zgoraj navedeni zakoni in predpisi se nahajajo na spletni strani Registra predpisov RS.