Aleš Traven je prejel jabolko navdiha

08.09.2022

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na Brdu pri Kranju priredil sprejem v znak hvaležnosti gasilcem, predstavnikom vodstva intervencij in ostalim, ki so sodelovali pri gašenju letošnjih največjih požarov v zgodovini Republike Slovenije. Predsednik PGD Preddvor Aleš Traven je v zahvalo pri gašenju prejel jabolko navdiha za gasilce in gasilke. Sprejema sta se udeležila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Alojz Kovšca.

Slovenijo je v letošnjem poletju prizadel najobsežnejši požar v naravi od osamosvojitve. V 17 dneh, ko so na goriškem in komenskem Krasu gasili več požarov, je pri gašenju pomagalo več tisoč udeležencev iz vseh koncev Slovenije: gasilci, civilna zaščita, vojska, policija, gozdni delavci, prostovoljci. Pogorelo je okrog 3600 hektarov predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov.

Kratek intervju z nagrajencem

Gasilci res nesebično pomagajo ob požarih, prometnih in naravnih nesrečah… zato iskrena zahvala in čestitke!

Kako je potekalo gašenje?
Sodeloval sem pri dveh največjih požarih v Sloveniji letos in sicer na Potoški gori – občina Preddvor in pa na Krasu. Na Potoški gori smo domači gasilci štiri dni gasili od jutra do večera, na Krasu pa smo bili dvakrat v nočni izmeni. Gašenje običajno poteka tako, da se na začetku svoje izmene javiš v štabu, kjer vsakemu izmed udeleženih gasilcev dodelijo sektor, v katerem bo deloval. V večjih požarih v naravnem okolju to pomeni, da gasilci branimo zunanjo mejo požara in skušamo ogenj zadržati znotraj pogorišča, da se ne širi.

Kaj je bilo najbolj težko in nevarno?
Najbolj nevarni so bili požarni preskoki, ki so bili lahko dolgi tudi do 8 metrov. Pri več metrskih plamenih to pomeni, da te ob nepremišljenem gašenju lahko zajame ogenj. Na Potoški gori smo tako npr. drugi dan požara branili vrh, Potoško Babo, in okrog dvajset gasilcev nas je s treh strani zajel ogenj, zato smo se morali umakniti preko skalnatega predela v smeri Čemšenika. Od tam nas je odpeljala gorska reševalna služba s terenskimi vozili.

Kako ste se počutili ob tako ogromnem požaru?
Ob tako ogromnem požaru se počutiš nemočnega. Ko po večurnem napornem gašenju opazuješ, da se moč ognja ne zmanjšuje, temveč kvečjemu povečuje, da deset kubična cisterna z vodo ne pomeni nič, potem se zaveš svoje majhnosti.

Kaj bi še želel poudariti?
Na Potoški gori in na Krasu se je lepo pokazalo kako znamo gasilci stopiti skupaj in si pomagati. Sami zagotovo ne bi mogli pogasiti svojega rajona, s skupnimi močmi pa nam je uspelo pogasiti tudi Kras. Helikopterske in letalske enote so pri takih požarih ključnega pomena. Poleg vse birokracije, ki jo imamo po teh požarih zaradi refundacij in pogorele opreme so tukaj tudi usposabljanja na Centru za usposabljanje Ig, kjer nas pripravljajo za podobne požare v prihodnosti. Upamo, da bo teh čim manj.

Delite, izberite platformo!

Sorodne novice