Home/Aktualne objave/ZAG je odprl nov Požarni laboratorij

ZAG je odprl nov Požarni laboratorij

Zavod za gradbeništvo Slovenije je v petek, 2. 9. 2022, v Logatcu slovesno odprl nov Požarni laboratorij, največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope. Slavnostni govorec je bil minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, ki je skupaj z direktorjem doc. dr. Alešem Žnidaričem simbolno otvoril novi laboratorij. Svečanega dogodka se je udeležilo nad 170 gostov iz slovenskih in tujih podjetij, raziskovalnih organizacij ter lokalnega in državnega vrha.

Na slovesnosti je ZAG prvič podelil Turnškova priznanja za posebne dosežke v znanosti. Turnškovo nagrado je prejela doc. dr. Ana Mladenović in Turnškovo nagrado za mlade dr. Boris Azinović.

Novi Požarni laboratorij nam bo zagotovil nadaljnji razvoj in znanstveno odličnost na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij ter kapacitete za testiranje požarne odpornosti proizvodov slovenske in tuje industrije.
Ob tej priložnosti je direktor dr. Aleš Žnidarič poudaril, da znanstvena in raziskovalna uspešnost potrebuje ustrezno infrastrukturo, na podlagi katere lahko vzdržujejo dobro raziskovalno kondicijo.

“Tovrstna investicija za javni raziskovalni zavod ni nekaj običajnega, v tem primeru še posebej, saj tehnologijo oz. opremo za laboratorij proizvaja le peščica dobaviteljev. Posledično je izbira dobaviteljev diktirala gradnjo in nas postavljala pred številne izzive,” je opisal potek izvedbe projekta.
ZAG velja za osrednjo znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, ki se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let in na nov projekt smo čakali več kot deset let. “Sčasoma so kapacitete obstoječega prostora v Gameljnah postale pretesne, zato smo se odločili, da zgradimo nov laboratorij,” je dejal direktor. Dodal je, da investicija ne bi bila mogoča brez uspešnega poslovanja ZAG-a v zadnjih 20 letih. V njeno gradnjo smo namreč vložili velik del lastnih prihodkov.
Direktor je poudari še, da v desetletjih obstoja težimo k napredku in odličnosti, podpiramo industrijo in državo, danes pa se intenzivno posvečamo področju raziskav in razvoja. “Cilj je napredne rešitve prenašati v prakso, znanstvena in razvojno-raziskovalna komponenta je ključna za naše delovanje, raziskave so pretežno aplikativno naravnane in tesno povezane s stroko, kar velja tudi za požarni laboratorij,” je poudaril.

ZAG sestavlja 17 odsekov in laboratorijev, ki pokrivajo celoten spekter gradbeništva, od tradicionalnih materialov, konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike do interdisciplinarnih tem, ki vključujejo zeleni prehod, digitalizacijo in človeka. Nov laboratorij bo na skoraj 3500 kvadratnih metrih površine zavodu zagotavljal zmogljivosti za testiranje požarne odpornosti proizvodov slovenske in tuje industrije. Objekt ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov.
Skupna vrednost gradnje objekta je z nakupom opreme dosegla skoraj 11 milijonov evrov, od tega je dva milijona prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za preizkuševalno opremo pa je bilo prek projekta InnoRenew namenjenih 2,8 milijona evrov kohezijskih sredstev.

V prihodnosti laboratorija igra po besedah direktorja dr. Žnidariča pomembno vlogo tudi lani pridobljen projekt Frissbe iz EU-programa Obzorja 2020. Gre za enega od zgolj štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija in v okviru katerega ima ekipa uveljavljenih raziskovalcev nalogo v šestih letih “zgraditi odlično požarno znanost v Sloveniji in preobraziti zavod v še boljši in v mednarodnem merilu uspešnejši inštitut”.
Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, ki je poudaril: “Prepričan sem, da je to zelo dobra in pomembna pridobitev ne samo za ZAG, ampak celotno slovensko raziskovalno sfero”. Dodal je, da slovensko znanje s tem pridobiva strateški položaj v regiji in utrjuje slovenski “know-how” tudi mednarodno.
Na dogodku so bili slavnostni govorci še: prof. dr. José Torero, University College London, Edwin Van Wesemael, združenje EGOLF in prof. dr. Andreja Kutnar, InnoRenew CoE. Moderatorka je bila Bernarda Žarn, za glasbene vložke pa je poskrbel godalni kvartet Nocturno.
Direktor je bil gost v oddaji 24 ur, ki je na ogled TUKAJ. Na RTV SLO1 pa so v prispevku pokazali simbolni prežig traku.

TURNŠKOVA PRIZNANJA

PREDSTAVITEV TURNŠKOVIH NAGRAD
Prof. Viktor Turnšek je bil eden vodilnih strokovnjakov za raziskavo materiala v obdobju po 2. svetovni vojni. Gradbenik, statik, ki se je pred vojno strokovno izpopolnjeval v Švici in v Franciji. Specializiral se je za področje armiranega betona. Od leta 1951 do upokojitve leta 1975 je bil direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Pod njegovim vodstvom se je Zavod razvil v enega največjih gradbenih inštitutov v tedanji Jugoslaviji, z ugledom v domačih in tujih strokovnih krogih. Njemu v čast je Znanstveni svet Zavoda za gradbeništvo Slovenije leta 2021 poimenoval dve nagradi za posebne dosežke.
Turnškovo priznanje je namenjeno posameznikom, ki so se izkazali z znanstveno-raziskovalno odličnostjo in prebojnimi razvojnimi dosežki.
Turnškovo priznanje za mlade je namenjeno raziskovalcem do 35 leta starosti, ki so s svojim delom in prodornostjo izrazito prispevali k razvoju in prepoznavnosti Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

UTEMELJITEV TURNŠKOVEGA PRIZNANJA
Doc. dr. Ana Mladenovič je v svoji bogati karieri s svojim raziskovalnim delom aktivno gradila in promovirala trajnostni razvoj gospodarstva v dobrobit okolja in družbe, z vzpostavljanjem krožnega gospodarstva in industrijske simbioze. V letih svojega delovanja je ustvarila več kot 700 bibliografskih enot, med katerimi je 76 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov ter trije nacionalni in dva evropska patenta. V zadnjih 8 letih je bila koordinatorica številnih mednarodnih in nacionalnih projektov. Leta 2015 je skupaj z ekipo projekta LIFE ReBirth prejela prestižno nagrado EC za enega izmed 21 najboljših evropskih okoljskih projektov, 2020 z ekipo projekta UrbanSoil4Food nagrado Favorite Green Investment Project, ter leta 2020 z ekipo raziskovalcev Oddelka za materiale priznanje Marka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. Z odličnim vodenjem, vrhunskim znanjem in izkušnjami je uspešno vodila enoto in vzgajala mlajše naslednike na raziskovalnem in strokovnem področju, na Zavodu za gradbeništvo Slovenije in kot predavateljica na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem.

UTEMELJITEV TURNŠKOVEGA PRIZNANJA ZA MLADE
Dr. Boris Azinović se od svoje zaposlitve na ZAG raziskovalno osredotoča na varnost lesenih konstrukcij. Z namenom izboljšanja potresne varnosti pri gradnji z lesom je največ raziskav izvedel na spojih v križem lepljenih lesenih konstrukcijah. Koordiniral je izvedbo zahtevnih preiskav v laboratoriju in samostojno izvedel komplementarne numerične analize. Rezultate raziskovalnega dela je objavil v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva na področjih gradbeništva in lesarstva. Objavil je sedem znanstvenih člankov, od tega je bil dvakrat vodilni in trikrat prvi avtor, kar kaže na to, da je večino svojih raziskav tudi sam zasnoval in vodil. Med drugim koordinira evropski ERA LEARN projekt InnoCrossLam, ki raziskuje križno lepljen les. Svoje delo je dr. Azinović predstavljal na številnih konferencah s področja lesnega inženirstva doma in v tujini, ter v številnih strokovnih člankih. Nedavno je izsledke svoje doktorske disertacije objavil v znanstveni monografiji pri založbi Springer. V času zaposlitve na ZAGu se je dodatno izobraževal v tujini, za kar je prejel raziskovalne štipendije. Leta 2018 je preživel 2 meseca na Univerzi Lund na Švedskem, leta 2019 2 meseca v Karlsruhe-ju v Nemčiji in letos 3 mesece na Tehnični univerzi v Gradcu, v Avstriji.

 

Vse objave