Na srečanju so jim strokovnjaki
ZAG-a predstavili različna področja raziskav kulturne dediščine.
Predstavili so študije objektov kulturne dediščine s področja
konstrukcij, materialov in gradbene fizike, za konec pa so se seznanili
s projektom
DEDI - enciklopedijo slovenske naravne in kulturne
dediščine.
Po kratkem uvodu s predstavitvijo ZAG-ovih izkušenj na mednarodnih in
domačih projektih s področja raziskav kulturne dediščine je
akad. prof. dr. Miha Tomaževič
nadaljeval s predavanjem o stavbah arhitekturne dediščine in potresih,
v okviru katerega je predstavil svoje dolgoletne izkušnje, pridobljene
na terenskih in laboratorijskih raziskavah.
S področja konstrukcij je bilo podano tudi predavanje o rekonstrukciji
stavbne dediščine, ki je plod spoznanj dolgoletnega strokovnega dela
mag. Marjane Lutman.
Z mnogimi zanimivimi primeri iz vsakdanje prakse, ki pa se lahko
rešujejo samo s specialističnim znanjem s področja poznavanja
degradacije materialov je
dr. Ana Mladenović predstavila predavanje z naslovom Patologija anorganskih materialov.
Raziskave historičnih materialov sta povzeli
mag. Mateja Golež v predstavitvi raziskav historičnih malt in njihovih tehnologij priprave in
dr. Andrijana Sever Škapin, ki je predstavila raziskave historičnih pigmentov.
S prispevkom o patinah, ki se pojavljajo na plastikah iz brona (najbolj
znan je primer Prešernovega spomenika), je sklop predavanj s področja
materialov zaključila
dr. Tadeja Kosec.
Kulturni spomeniki so pogosto ogroženi tudi zaradi vlage in drugih dejavnikov okolja, zato je
Friderik Knez
študentom ponazoril primere iz vsakdanje prakse, kjer so ti dejavniki
intenzivno aktivni in podal predloge za njihovo reševanje njihovih
posledic.
ZAG-ovi raziskovalci delujejo tudi na področju testiranj impregnacijskih in zaščitnih sredstev za kulturne spomenike, zato je
Janko Čretnik predstavil rezultate raziskav nedavno zaključenega projekta GRAFFITAGE.
Od jeseni je ZAG kot projektni partner vključen v projekt DEDI II, ki ga je predstavila
Polonca Štritof.
ZAG-ovi raziskovalci bodo vanj prispevali vsebine za enciklopedijo
naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, že od februarja pa bo,
sicer še v povojih, na voljo v elektronski obliki na
www.dedi.si.
Po predavanjih so si študentje ogledali še nekatere naše laboratorije, kjer sta jima
Alenka Mauko in
dr. Andrijana Sever Škapin predstavili tehnike in metode mikroskopiranja na optičnem, konfokalnem in elektronskem mikroskopu.
Študentje so izrazili zadovoljstvo nad obiskom in med drugim povedali, da so prav interdisciplinarna znanja s področja znanosti v konzervatorstvu, ki so
jih v okviru srečanja predstavili ZAG-ovi raziskovalci tista, ki so v njihov študijski
program premalo vključena.
