Materiali v stiku s pitno vodo
Voda je ena osnovnih dobrin nujno potrebnih za življenje. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogatimi viri kvalitetne vode, ki je dostopna skoraj vsakemu prebivalcu. Kakovost vode na izviru je odvisna od okolja in zunanjih obremenitev, predvsem kritična za kakovost vode sta kmetovanje in ravnanje z odpadki. Poleg velike pozornosti pri zagotavljanju neoporečnosti vodnih virov je zelo pomemben vidik tudi neoporečnost materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. Za stik s pitno vodo se v Sloveniji največ uporabljajo kovinski in organski materiali, za distribucijo vode od zajetja do porabnika pa tudi cementni.
Nova priporočila najdete TUKAJ (junij 2021).
Kovinski materiali
V vodovodnih inštalacijah v Sloveniji so prisotne predvsem naslednje kovine: galvanizirano jeklo, nerjavna jekla, medenine ter železova litina. Korozija kovin v stiku s pitno vodo je ključni proces, ki lahko spremeni ter poslabša kvaliteto pitne vode na ta način, da povzroči migracijo neželenih in velikokrat nevarnih elementov, kot so svinec, arzen, kadmij, baker ter drugi elementi v vodo. Lastnosti vode se v življenjski dobi inštalacije lahko večkrat spremenijo zaradi različnih postopkov obdelave vode(dezinfekcija, mehčanje, ipd.). V prihodnosti lahko pričakujemo spremembe tudi zaradi globalnega segrevanja. Spremembe ključno vplivajo na dinamiko korozijskih procesov kovin v vodi.
Organski materiali
Organske cevi za oskrbo s pitno vodo so lahko iz različnih organskih materialov – plastike, najpogosteje pa jih izdelujejo iz polietilena (PE), oziroma iz kombinacije aluminija in PE. PE je korozijsko odporen, kemijsko stabilen in zanemarljivo absorbira vodo ter ostale kapljevine. Zaradi kemijske strukture je tudi nabiranje vodnega kamna na stene PE cevi zanemarljivo. Nadalje imajo takšne cevi tudi nizko specifično gostoto, kar poenostavi njihovo vgradnjo. Kljub temu pa mora biti surovina – PE granulat pazljivo izbran, saj mora ustrezati ostrim zahtevam za proizvodnjo vodovodnih cevi. Poleg primernih surovin je potrebno zagotoviti še primerno proizvodnjo, saj bodo le tako proizvedene cevi primerne za stik s pitno vodo.
Cementni materiali
Cement je material, ki se zelo pogosto uporablja v gradbeništvu vključno z infrastrukturo, za pitno vodo. Na trgu se nahaja kot suh prah, vendar kot tak nikoli ne pride v neposreden stik s pitno vodo. Je pa seveda sestavina mnogih t.i. končnih proizvodov, ki pridejo v stik s pitno vodo. Tako so iz betona zgrajeni razbremenilniki, zajetja za pitno vodo in vodohrani, transport vode pa pogosto poteka po ceveh s cementnimi prevlekami.
Da bi čim bolj zmanjšali morebitne škodljive učinke na zdravje ljudi in zagotovili varno in kakovostno pitno vodo, je zelo pomemben nadzor nad cementnimi materiali, ki prihajajo v stik s pitno vodo.
V Sloveniji morajo materiali, ki so v stiku s pitno vodo, ustrezati zahtevam različnih zakonov in pravilnikov, vendar pa so postavljene zahteve definirane ohlapno. Zaradi neurejenosti in zahtevnosti zakonodaje se v praksi pogosto izkaže, da materiali, ki se v Sloveniji vgrajujejo v vodovodne inštalacije, niso skladni z zahtevami. Tako mnogokrat ne vemo, kakšna je kvaliteta vode, ki jo pijemo in kateri dejavniki so prispevali k njenem stanju: ali je to izvirna kvaliteta vode ob zajetju, ali pa je taka zaradi dodatkov raznih kemijskih sredstev za predpripravo vode, dezinfekcijskih sredstev, oziroma na kvaliteto vode že vpliva tudi starost infrastrukture in/ali instalacije.
V letu 2015 je bila ustavljena priprava skupnega evropskega pristopa regulacije področja materialov v stiku s pitno vodo (Mandat M 136) in določeno s strani evropske komisije, da to problematiko rešuje vsaka članica EU sama.
Ministrstvo za zdravje je skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG) izdelal Priporočila za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo z namenom, da bi se to področje v Sloveniji uredilo. Priporočila so zasnovana kot priročnik za vse deležnike, na katere neposredno ali posredno vplivajo zahteve Pravilnika o pitni vodi, Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 (1) in Uredbe(ES) št. 305/2011 z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS(2) ali Zakona o gradbenih proizvodih, Ur.l. RS št. 88, z dne 23. 10. 2013 (ZGPro-1)(3) glede skladnosti materialov in proizvodov, ki so namenjeni stiku s pitno vodo. Priporočila so referenca, ki pomagajo pri dokazovanju izpolnjevanja pravno zavezujočih določil v zvezi z področno zakonodajo in pravilniki.
Zavod za gradbeništvo lahko ponudi celovite raziskave možnosti uporabe izdelkov za stik s pitno vodo. Na Zavodu za gradbeništvo je možno skladno s Priporočili tudi certificiranje kovinskih, organskih in cementnih materialov ter kombiniranih materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo.
