Na ZAG-u je v ponedeljek, 10. julija 2023, predaval prof. dr. Jamie Noël z Univerze Western Ontario iz Kanade. V predavanju pod naslovom »Odlaganje jedrskih odpadkov – raziskave in razvoj«, je predstavil kanadski pristop k odlaganju izrabljenega jedrskega goriva in raziskave za daljnoročno napoved korozijskih poškodb na zabojnikih za odlaganje izrabljenega jedrskega goriva.

Več o vsebini predavanj:
Predstavitev kanadskega programa za odlaganje izrabljenega jedrskega goriva
Kanadski program za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva predvideva njihovo izolacijo v globinskih odlagališčih po predhodnem informiranju in soglasju z lokalnim prebivalstvom. V preteklosti je bil kanadski koncept podoben švedskemu in finskemu konceptu z dvostenskim zabojnikom, kjer je notranjo (nosilno) jekleno steno prekrival zunanji bakren ovoj, ki zagotavlja večjo korozijsko odpornost. Kanada je leta 2015 spremenila dizajn zabojnika, ki je sedaj sestavljen iz notranje jeklene stene prekrite s tanjšim bakrenim ovojem. Te spremembe so zahtevale razvoj novih pregledov in korozijskih raziskav z namenom ovrednotenja korozijskega procesa na bakru. V predavanju bo predstavljen kanadski program in korozijske raziskave, ki so v teku.

Raziskave atmosferske korozije s kvarčno mikrotehtnico in meritve absorpcije vodika v Cu z in situ nevtronsko reflektometrijo
To predavanje je zajemalo dve glavni temi: nove tehnike, ki se razvijajo za odkrivanje in kvantificiranje atmosferske korozije ter predstavitev spremenjene, posredne metode za opazovanje in meritve absorpcije vodika v Cu.
Predstavljena je bila uporaba kvarčne mikrotehtnice za opazovanje in meritve adsorpcije vlage na kovinskih površinah pri kontaminaciji s soljo in nadaljnem razvoju atmosferske korozije, vse z občutljivostjo pod atomsko monoplastjo. Prikazana je bila metodologija, ilustrirana s primeri iz raziskav potencialnih korozijskih procesov Cu v kanadskem programu ravnanja z jedrskimi odpadki.

Pri koroziji v vodnih raztopinah pogosto nastajajo vodikovi atomi. Večina le-teh se rekombinira v molekule vodika, majhen del atomov pa se lahko absorbira v kovino, kar v splošnem vodi poslabšanja mehanskih lastnosti kovine in v nekaterih primerih do tvorbe mehurčkov znotraj kovine in razslojevanja kovinskih materialov. Preučevanje vodika, absorbiranega v kovinah, je zelo zahtevno, ker ga lahko zazna le malo analitskih tehnik. In situ nevtronska reflekometrija je analitska tehnika, ki omogoča nedestruktivno določanje koncentracije vodika v kovini. V predstavitvi bodo predstavljene meritve koncentracije vodika v Cu med elektrokemijskim preskušanjem v korozijski celici. Običajna detekcijska meja za vodik pri nevtronski reflekometriji znaša približno 1 atomski %, predstavljeno pa bo tudi, kako so to mejo znižali.

Predavanj se je udeležila slovenska strokovno zainteresirana javnost, ki se ukvarja s to specifično zahtevno tematiko.