O tej temi so spregovorili na okrogli mizi, ki je potekala v četrtek, 07. 03. 2024, v okviru sejma DOM 2024 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dogodek je bil organiziran s strani projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Vodili sta ga izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK, in doc. dr. Sabina Jordan, ZAG. Okrogle mize so se udeležili predstavniki oblikovalcev politik in zakonodajalcev (MOPE, MNVP) ter stanovskih združenj (IZS, ZAPS), javni in zasebni investitorji, projektanti, izvajalci, dobavitelji ter raziskovalci.

Za uvod v razpravo je nekaj povabljenih deležnikov na kratko podalo svoj pogled na problematiko:

• Janja Ribič, MOPE – Analiza učinkov ZeJN na področju gradenj
• Jasmina Karba, MOPE – Portfelj ukrepov za krožno razogljičenje kot vzvod za uveljavitev trajnostne gradnje
• Leni Pernar, MNVP – Trajnostna gradnja in pilotni projekti
• Sanja Burnazović, SSRS – Kako trajnostni so dejanski projekti?
• dr. Tjaša Zupančič Hartner, GIC Gradnje – Pilotna uporaba metrike trajnostne gradnje pri graditvi
• Dejan Prebil, IZS – Vloga projektantov pri uveljavljanju trajnostne gradnje
• Slavko Gabrovšek – Vloga projektantov pri uveljavljanju trajnostne gradnje

V zanimivi razpravi, ki se je razvila med udeleženci je bilo poudarjeno, da metodologijo za vrednotenje trajnostnih stavb v Sloveniji razvijamo, a da je do kriterijev za trajnostne stavbe še daleč. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je med nami še vedno veliko različnega razumevanja vidikov trajnostnosti.

Strinjali smo se, da noben material ne bi smel imeti prednosti, saj ima vsak material poleg prednosti tudi slabosti. Gradnja z lesom je sicer zaželena, a je vendarle nekoliko dražja. Ni pa nujno, da so trajnostni objekti na splošno dražji.

Izpostavljeno je bilo, da je razlika med investitorjem in dobrim gospodarjem v tem, da dobre gospodarje poleg investicijske vrednosti objekta zanima tudi cena vzdrževanja in stroški obratovanja stavbe v njenem celotnem življenjskem ciklu, kar je lahko v veliki meri vezano na trajnostne lastnosti stavbe.

Življenjska doba in okoljske lastnosti izdelkov za gradnjo stavb so pomembni, a zaupanje v LCA metodologijo je bilo med udeleženci različno. Ne glede na to, je bilo zaznati, da postaja okoljsko vrednotenje stavb tudi v slovenskem okolju bolj domače, obenem pa se že prepoznava očitne pomanjkljivosti za njegovo izvedbo: pomanjkanje ustreznih podatkov, orodij, izobraževanj, strokovnjakov, ipd.

Velik del razprave je potekal na temo slabosti sedanjega zelenega javnega naročanja – od še vedno prevladujočega finančnega vidika pri izbiri, do vsebinskih pomanjkljivosti, ki jih bo z novo uredbo, ki je v pripravi, treba odpraviti.

Okvirne zaključke okrogle mize, predvsem o vprašanju zakaj v Sloveniji nimamo več trajnostnih stavb, lahko povzamemo takole: neoprejemljiva in nepovezana politika, premalo jasna zakonodaja, nazadostne finančne spodbude ter pomanjkanje znanja in spretnosti pri vseh sodelujočih v procesu gradnje.

Udeleženci so se tudi strinjali, da le kakovostno načrtovanje in gradnja ter aktivno sodelovanje vseh akterjev (arhitektov, projektantov, nadzora, gradbenikov) lahko vodijo v trajnostne stavbe.

Za konec je bilo poudarjeno, da je treba, ne glede na trenutne slabosti, posamezne ključne elemente za vzpostavitev trajnostnega grajenega okolja, kot npr. slovenske kazalnike trajnostne gradnje (SLO kTG), razvijati naprej in jih implementirati v gradnjo.

Udeleženci na dogodku s strani ZAG-a smo bili: doc. dr. Sabina Jordan, dr. Janez Turk, Anja Kodrič in Ema Kemperle.

https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/