26. julija 1963 je Skopje stresel uničujoč potres s preko 1000 smrtnimi žrtvami in porušenimi ali zelo močno poškodovanimi na tisoče stavbami. Že drugi dan po potresu so na območje kot prvi iz Slovenije odšli tudi strokovnjaki s tedanjega ZRMK; inženirji Plemelj, Terčelj in Boštjančič, dva dni kasneje tudi inž. Turnšek.

Skopski potres je vzbudil večje zanimanje za potresno inženirstvo, leta 1964 so bili sprejeti novi jugoslovanski predpisi za potresnovarno gradnjo, katerih osnova so bili leta 1963 (že pred potresom) sprejeti novi slovenski začasni predpisi. Slovenski strokovnjaki in gradbena podjetja so aktivno sodelovala pri popotresni obnovi, pomembno vlogo je imel tudi Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK).

Po Skopskem potresu so na tedanjem ZRMK pod vodstvom Viktorja Turnška pričeli z raziskavami na področju potresnega inženirstva in zidanih stavb in bili v naslednjih desetletjih vodilni strokovnjaki s področja na svetu.

Tehnične ugotovitve obnašanja različnih nosilnih konstrukcijskih elementov in tipov zgradb pri potresu v Skopju so bile z namenom takojšnje uporabe ugotovitev z območja v gradbeni praksi objavljene v Gradbenem vestniku (št. 8/9, 1963, https://www.zveza-dgits.si/wp-content/uploads/2019/10/1963_08-09-5pfx.pdf), od koder so tudi priložene slike.
V isti številki najdemo tudi zapise o sodelovanju slovenskih gradbenikov (in ZRMK) pri popotresni obnovi (GV, str.16), ZRMK pa je omenjen še na drugih mestih, med drugim na str. 31 v poročilu o obisku znanega sovjetskega seizmologa prof. S. V. Medvedeva, ki si je na ZRMK ogledal raziskave za sanacije poškodb na stavbah, zlasti tehnologije injektiranja razpok.