Za študije v okviru projekta smo izbrali štiri bronaste spomenike v urbanem (ob prometni in ne-prometni cesti), obmorskem in ruralnem predelu Slovenije. Cilji projekta so: a) razvoj ustreznega sistema za spremljanje okoljskih dejavnikov na vsaki izbrani lokaciji, b) določitev korozijskih produktov na izbranih študijskih primerih in morebitnih umetnikovih patinacij, c) vzpostavitev neposrednih korelacij med razmerami v okolju, v katerem je umetniško delo, in razvojem korozije, d) razvoj prilagojenih, usmerjenih zaščitnih sistemov, e) razvoj orodij IKT, z namenom spodbujanja lokalne zainteresirane javnosti, turistov, šol,… k pošiljanju fotografij bronastih predmetov na skupni strežnik, f) analize slik in korelacijo/primerjavo z zgoraj opisanimi znanstvenimi testiranji/raziskavami, g) razvoj sistema opozarjanja, ki bi pravočasno obvestil deležnike o morebitni škodi, ki jo je zabeležila javnost, h) posebna pozornost bo namenjena privabljanju javnosti (npr. šolski projekt, kot splošno motivirani državljani / turisti). Cilj projekta je celovit pristop k varovanju bronastih kulturno-dediščinskih predmetov. Napredek, ki presega trenutno stanje tehničnega razvoja, bo doprinesel k izvirnim rezultatom na znanstvenem kot tudi družbenem področju, kot so napredni in učinkoviti sistemi spremljanja okoljskih dejavnikov, nove podatkovne baze, korelacija razvoja korozij in spreminjajočih se podnebnih pogojev, učinkoviti in prilagojeni zaščitni sistemi na prostem prezentiranih bronastih predmetov, napredna IKT orodja in novi družbeni mehanizmi za vključevanje družbe v varovanje kulturne dediščine.
Vsak od teh rezultatov bo vplival na razvoj znanosti. Nove podatkovne baze, ki bodo nastale v okviru projekta bodo koristne za različna znanstvena področja, kot so materialna, korozijska, konservatorska, dediščinska, okoljska, IKT znanost, analizna kemija, itd. Nov zaščitni sistem bo močno vplival na razvoj področja konservatorstva/restavratorstva in preventivnega konservatorstva, saj bo razvit glede na sestavo brona, vključno s prisotnimi umetniškimi patinacijami in glede na okolje v katerem so predmeti izpostavljeni. Tako prilagojeni sistemi za zaščito zunanjih bronastih spomenikov niso opisani v znanstveni, ne v strokovni literaturi, kar bo močno povečalo pomembnost rezultatov, saj jih bomo lahko patentirali in objavili v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva. Poleg tega bodo nove smernice za uporabo razvitih zaščitnih prevlek vplivale na razvoj področij konservatorstva/restavratorstva in preventivnega konservatorstva ter konservatorske znanosti, kar pa bo bistveno vplivalo na razvoj področja Tehnične umetnostne zgodovine.