NAZIV:
Sedimenti v vodnih okoljih: geokemična in mineraloška karakterizacija, remediacija ter njihova uporabnost kot sekundarna surovina
OPIS:
Predlog projekta se nanaša na problem kopičenja sedimentov v celinskih vodnih telesih in obalnem morju in s tem zmanjševanja nekatere pomembnih funkcij, ki jih imajo ti objekti. Pri tem so še posebno kritične lokacije oziroma sedimenti, ki jih je količnsko veliko in so poleg tega antropogeno onesnaženi. Prvi od teh je sediment v Luki Koper, katerega je za vzdrževanje plovnih poti do terminalov potrebno odstraniti 0,45 mio m3 letno. Ta sediment je mulj, onesnažen s težkimi kovinami in kloridi in kot takšen nenevaren odpadek, za katerega na Obali ni deponijskega prostora. Druga skupina so rečni sedimenti v akumulacijah hidroenergetskih objektov na reki Savi (HE Moste in HE Vrhovo) in reki Dravi HE Dravograd, HE Vuzenica in HE Mariborski otok), ki jih sedaj koncesionarji obvladujejo tako, da jih iz koristnega volumna akumulacije prelagajo v nekoristni del, kar pa generalno gledano pomeni, da se skupna količina sedimentov permanentno povečuje in s tem zmanjšuje volumen akumulacije. Ker so glede na razpoložljive informacije vsi antropogeno onesnaženi, morebitni izredni dogodki, kot so denimo poplave, polutante presedimentirajo na poplavna področja izven struge reke, ki so v nekaterih primerih tudi kmetijska zemljišča. Tretja skupina sedimentov so sedimenti v zaprtih ali polzaprtih jezerih (Blejsko jezero, Šmartinsko jezero), kjer zaradi hidroloških razmer samih in zunanjega onesnaževanja s hranili prihaja do zamuljevanja, evtrofikacije in posledično do prekomernega razvoja alg. Vsi opisani tipi sedimentov po načelu "Odpadek je surovina" predstavljajo potencialne surovine, predvsem v gradbeništvu, in sicer iz dveh razlogov: (a) v tej panogi je možno porabiti velike količine sedimentov in (b) različnimi postopki remediacije je v gradbenih kompozitih možno nevarne snovi trajno imobilizirati. Sestava sedimentov iz evtotrofno prizadetih jezer je potencialno perspektivna tudi za predelavo v umetne humusne substrate za ekološko sanacijo na nekmetijskih zemljiščih. Da bi določili optimalen način manipulacije in končno uporabnost za posamezne predlagane tipe sedimentov, je potrebno izvesti sklop raziskav, v katerih bodo pridobljene informacije o: (I) kemičnih, mineraloških in mehansko-fizikalnih karakteristikah materiala, (II) stopnji in vrsti onesnaženja, zlasti o vsebnosti biološko lahko dostopnih polutantov, (III) tehnologijah odstranjevanja sedimenta, primernih za posamezen tip glede na njegove lastnosti in nevarnost širjenja onesnaženja pri manipulaciji pri in po odstranjevanju iz vodnega telesa, (IV) primernih postopkih odstranjevanja vode, morebitnega ločevanja inertnega deleža od onesnaženega in remediacije onesnaženega deleža, (V) optimalnih možnostih okoljsko varne in tehnološko funkcionalne implementacije sedimentov v gradbene proizvode in konstrukcije v skladu z načeli trajnostnega gradbeništva in (VI) načinu predelave sedimentov iz evtotrofno prizadetih jezer v biološke zemljine. Pri vseh aktivnostih, ki so opisane v točkah od III do VI bodo upoštevane morebitne zahteve in/ali omejitve, ki jih nalaga obstoječa zakonodaja ali zakonodaja, za katero je znano, da je na evropskem nivoju že sprejeta ali pa bo sprejeta v kratkem in jo Slovenija mora privzeti v svoj pravni red. Ključni cilj projekta je postaviti trajnostni okvir za ravnanje z onesnaženimi sedimenti iz vodnih teles na nacionalnem nivoju, s poudarkom na ponovni uporabi v gradbeništvu in okoljskih ureditvah.
TRAJANJE:
2011/07/01 - 2014/06/30
FINANCIRANJE:
ARRS
VEČ:
