Home/Raziskovalna področja

Temeljna raziskovalna področja ZAG

Področje 1: TRAJNOSTNA RABA VIROV V GRADBENIŠTVU
Področje vpeljuje princip krožnega gradbeništva, ki pokriva snovno učinkovitost, vrednotenje odpadkov, industrijsko simbiozo, kaskadno recikliranje, substitucijo kritičnih in nevarnih snovi, trajnostno uporabo naravnih materialov, digitalizacijo vrednostnih verig in poslovanja, krožno poslovno modeliranje ipd.

Pod-področja:

  • krožno gospodarstvo (novi materiali, recikliranje, ponovna uporaba, kaskadno recikliranje, krožni poslovni modeli, industrijska simbioza),
  • zelena infrastruktura, uporaba sonaravnih tehnik gradbeništva (zadrževanje vode v materialih, armirane zemljine, geosintetiki),
  • trajnostno vrednotenje grajenega okolja,
  • uporaba naravnih materialov (zemeljski materiali in materialov z nizko “utelešeno” energijo – les, slama itd.) in njihovih kompozitov,
  • analiza življenjskega cikla uporabljenih gradbenih materialov, stavb, inženirskih objektov in tehnologij gradnje,
  • ponovna uporaba vode in remediacija zemljin,
  • modularna gradnja, ki omogoča dekonstrukcijo namesto rušenja objektov.

Področje 2: ENERGIJSKA UČINKOVITOST GRAJENEGA OKOLJA V GRADBENIŠTVU
Področje pokriva učinkovito ravnanje z energijo v grajenem okolju, pri proizvodnji materialov, sistemov in procesov, pri gradnji ter celovitem delovanju stavb in infrastrukture. Vključuje tudi uvedbo, izkoriščanje in upravljanje z obnovljivimi viri energije.

Pod-področja:

  • dinamični toplotni odziv stavb,
  • kakovost izvedbe stavbnega ovoja,
  • snovna učinkovitost v kombinaciji z energetsko učinkovitostjo, npr. čiščenje vode (ponovna uporaba vode in drugih materialov),
  • obnovljivi viri in hranilniki energije (npr. plitva geotermalna energija, pridobivanje energentov iz energije svetlobe z uporabo fotokatalizatorjev kot obnovljivih virov energije, baterije, gorivne celice …).

Področje 3: VARNOST, ODPORNOST IN PRILAGODLJIVOST GRAJENEGA OKOLJA
To področje se ukvarja z zagotavljanjem mehanske in požarne odpornosti gradbenih objektov in prometne infrastrukture. Vključuje preprečevanje njihovih poškodb pri stalnih in pogostih vplivih (stalna teža, zemeljski pritisk, promet, veter), zagotavljanje varnosti za uporabnike in okolje pri izrednih vplivih (potres, požar, plaz, neurje, poplava) ter njihovo odpornost in prilagodljivost na podnebne spremembe in nove zahteve urbane mobilnosti. Področje vključuje razvoj novih materialov in tehnologij ter usmerjanje razvoja novih tipov konstrukcij in modularne gradnje.

Pod-področja:

  • razvoj novih in modifikacija obstoječih materialov in tehnologije za odporne in stabilne objekte (stavbe, inženirski objekti),
  • razvoj novih materialov in modifikacija obstoječih za povečanje odpornosti konstrukcije in drugih elementov objektov,
  • potresna odpornost obstoječih gradbenih objektov vključno s kulturno dediščino,
  • varstvo pred učinki podnebnih sprememb (plazovi, neurja, poplave, spremembe temperaturnih obtežb zaradi povišanih temperatur ipd.),
  • inovativni materiali, tehnologije in konstrukcije na osnovi trajnostnih virov (npr. les, zemljina),
  • zeleni gradbeni objekti – sonaravne tehnike (zadrževanje vode v materialih, armirane zemljine, geosintetiki),
  • napredne metode za spremljanje lastnosti materialov in konstrukcij ter za učinkovito upravljanje z zgrajenim okoljem,
  • napredne metode monitoringa grajenega okolja ter okolja in podnebnih sprememb za zgodnje opozarjanje, preprečevanje in obvladovanje nesreč,
  • napredni materiali in metode za prometno infrastrukturo, prilagojeno podnebnim spremembam in novim zahtevam urbane mobilnosti in povečanim prometnim obremenitvam,
  • požarno odporne konstrukcije in sistemi ter fasadni požar- eksperimentalna in numerična obravnava,
  • odziv na ogenj materialov ter zaviralci gorenja,
  • toksični dimni plini,
  • evakuacija stavb,
  • tveganja, povezana z mobilnostjo (požar baterij ali vodikovih rezervoarjev),
  • napredne metode za zagotavljanje varnosti prometne infrastrukture).

Področje 4: ZDRAVO BIVALNO / GRAJENO OKOLJE
Področje ustvarja pogoje za gradnjo gradbenih objektov in infrastrukture, ki omogoča zdravo bivalno okolje. Pri tem vključuje vse življenjsko pomembne komponente okolja: zrak, voda, hrup, toplota, vlaga, svetloba, vibracije, ergonomija … in deluje v smeri eliminiranja škodljivih dejavnikov in snovi.

Pod-področja:

  • vlaga v gradbenih objektih in njen vpliv na materiale in na človeka,
  • zaščita pred hrupom in vibracijami notranjega in zunanjega okolja,
  • zdrava pitna voda,
  • kakovost notranjega in zunanjega zraka (vključno z vplivi dimnih plinov od kurjenja in v primeru požarov),
  • dnevna svetloba v stavbah in umetna razsvetljava,
  • razvoj naprednih odzivnih materialov kot indikatorjev za vlago, CO2, patogene, itd.,
  • nevarne komponente (snovi) v zgradbah (azbest, PHB, VOC, radon, mikroplastika, nano in mikrodelci),
  • remediacija/imobilizacija tal,
  • vpliv kakovosti izvedbe stavbnega ovoja na higrotermalno ugodje,
  • trajnostno vrednotenje stavb,
  • razvoj novih materialov za zmanjšanje emisij hrupa in vibracij zaradi prometnih obremenitev.

Področje 5: NOVE PRESKUSNE METODE IN DIGITALIZACIJA V GRADBENIŠTVU
Področje razvija in vpeljuje nove preskusne metode, tehnike opazovanj gradbenih objektov in infrastrukture ter analitična orodja s podporo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Pod-področja:

  • uporaba umetne inteligence v gradbeništvu,
  • daljinsko zaznavanje poškodb stavb in inženirskih objektov prometne infrastrukture,
  • digitalizacija/avtomatizacija procesov kontrole in monitoringa v povezavi z uporabo AI v gradbeništvu,
  • napredne metode monitoringa vključno z daljinskim zaznavanjem poškodb stavb, inženirskih objektov prometne infrastrukture in okolja/okoljskih dogodkov za zgodnje opozarjanje in upravljanje z grajenim okoljem (droni, SHM, B-WIM, SLT ipd.),
  • hibridna infrastruktura (fizična in virtualna reprezentacija fizične) kot podpora novi mobilnosti, avtonomni vožnji in vozilom, povezavam I2V, CCAM.
  • hibridne preskusne metode (kombiniranje testiranja z modeliranjem)
  • uporaba gradbenega informacijskega modela za načrtovanje, gradnjo, upravljanje in razgradnjo gradbenih objektov;
  • digitalni dvojčki za upravljanje gradbenih objektov, vključno s kulturno dediščino.
DOMOV