Posledice poplav v Sloveniji v zadnjem obdobju so globoke, večplastne in presegajo neposredno materialno škodo. Razumevanje posledic, ki jih imajo poplave za posameznike, zajema vidike zdravja, preživetja, infrastrukture in družbene dinamike. Poleg soočanja s posledicami poplav je potrebno oblikovati učinkovite strategije za sanacijo objektov tudi z vidika gradbene fizike, zdravja in počutja uporabnikov objektov ter dolgotrajnega varnega in zdravega okolja, brez plesni in vlage. Preprečiti je potrebno tudi konstrukcijsko propadanje gradiv in s tem vplive na stabilnost in varnost objektov.

Odločitev, kako sanirati poplavljene objekte, je odvisna predvsem od sestave posameznih gradbenih konstrukcij, uporabljenih materialov, lokacije namočenih delov objekta (klet, pritličje) in splošnega sistema gradnje (klasični zidani, leseni itd.). Pred načrtovanjem sanacije je potrebno določiti sestavo konstrukcijskih sklopov (materiale in njihov vrstni red), kar naredimo z odpiranjem na posameznih mestih ali pa s pomočjo projektne dokumentacije.

Razumevanje vloge izolacije v stavbah in njene občutljivosti na škodo zaradi vode je bistvenega pomena za izvedbo sanacije po poplavah. V nadaljevanju posebno pozornost namenjamo ustreznemu ravnanju z izolacijskimi materiali v objektih, ki jih je prizadela voda, ter poskušamo predstaviti nekaj nasvetov, kako ravnati pri sanaciji.

 

Tla v kleti

V nekoliko starejših stanovanjskih stavbah tla v kleti niso bila izolirana in je prek temeljev in temeljne plošče položena le hidro izolacija, prek katere so položeni še estrih in keramične ploščice. Če so le-te dobro položene, predstavljajo bariero za vodo in estrihi v tem primeru niso namočeni. Takšno konstrukcijo je možno zelo učinkovito osušiti z naravnim prezračevanem (stalno odprta okna) oziroma hitreje z delovanjem sušilnika zraka.

Sodobne hiše so grajene nekoliko drugače, saj je toplotna izolacija v kleti (XPS) položena pod hidroizolacijo kot podloga nosilni kletni plošči, na notranji strani pa je samo estrih z oblogo. Sušenje je podobno, kot je predlagano za tla v kleti brez izolacije.

Če je toplotna izolacija v tleh v kleti položena na hidroizolacijo, prek te pa je položena še parna zapora (po domače PVC folija), namočene materiale zelo težko presušimo, saj je izolacija vgrajena med dve parni zapori, prek katerih voda praktično ne more. V tem primeru je potrebno preveriti, če je izolacija namočena (na par mestih zvrtati luknje v estrih, da se vidi prisotnost vode v izolaciji). Če je v izolaciji voda, se ob rečnih in hudourniških poplavah priporoča odstranitev estriha in izolacije, saj ima voda veliko umazanije. Slednja je lahko hrana raznim glivam in plesnim, ki s časom začnejo rasti in se širiti po stenah. Sušenje je sicer možno z vpihovanjem toplega zraka v izvrtane luknje v estrihu in izolaciji, vendar s tem ne odstranimo umazanije, ki v kasnejših obdobjih povzroča rast gliv in plesni in navsezadnje neprijeten vonj, ki je lahko prisoten več let.

 

Stene v kleti

Kletne stene so grajene iz betonskih ali opečnih zidakov in ometane z apnenimi ali cementnimi ometi na notranji strani ter cementnimi ometi na zunanji strani. Prek ometa je nanešena hidroizolacija, ki preprečuje vdor vode oziroma vlage v klet. V novejših hišah je prek hidroizolacije nalepljena še toplotna izolacija (največkrat iz XPS), ki je pred mehanskimi poškodbami nasutja zemlje pri podzemnih stenah z zunanje strani zaščitena oziroma je izdelan fasadni sloj ali pa je nameščena kamena obloga pri vidnih kletnih stenah. Zunanji del izolacije iz XPS je že v osnovi odporen na vplive vode oziroma vlage, zato ni potrebno nikakršno sušenje, saj se bo zunanjost kletnih sten posušila sama od sebe.

Notranjo površino kletnih sten je potrebno sušiti na podoben način, kot je opisano za tla v kleti, torej s prezračevanjem ali delovanjem sušilnikov zraka.

 

Tla v stanovanju nad kletjo brez vgrajene izolacije

Če je voda zalila tla v stanovanju, ki nimajo vgrajene izolacije, takšna konstrukcija po navadi nima vgrajene parne zapore. Tla se tako lahko presušijo z naravnim prezračevanjem, še bolje pa s sušilniki zraka, ki postopek sušenja pospešijo. Potrebno pa je ovrednotiti stanje talnih oblog. Keramične ploščice in umetni materiali so odporni na vlago, parketi in razne talne obloge na osnovi lepljenih lesenih vlaken pa se napijejo vode in se jim poveča volumen. V takšnih primerih se je potrebno posvetovati z ustreznimi strokovnjaki.

 

Tla v lesenih hišah

V lesenih hišah je nosilna lesena konstrukcija pritrjena pod talnimi oblogami in izolacijskim slojem. Nosilni konstrukcijski les je sicer delno zaščiten proti vlagi, vendar to ne zadostuje za zaščito pred poplavami. Zaradi tega je potrebno vse namočene dele tal nemudoma odstraniti in čim prej posušiti leseno nosilno konstrukcijo, da ne pride do propadanja in zmanjšanja trdnosti lesa. V tem primeru predlagamo pospešeno sušenje s sušilniki zraka za čim hitrejše sušenje.

 

Zunanja fasada pri klasični gradnji

Zaključni sloji tako starejših fasad brez izolacijskega sloja kakor tudi modernih fasad z izolacijo so odporni na vremenske pogoje, kot so nevihte, ki zmočijo površino. Hkrati so parno propustni, kar pomeni, da se izolacija, ki jo voda zmoči, lahko posuši sama od sebe. Tudi kamena volna se lahko zmoči in, ko se posuši, ima še vedno dobre izolacijske in mehanske lastnosti. Seveda do namočenosti kamene volne ne sme priti prepogosto.

 

Notranje stene iz opeke in s klasičnimi ometi

Klasično grajene hiše iz opeke in ometov so bolj odporne proti namočenosti v primeru poplav kot pa moderne lesene stene. Omet pri poplavah predstavlja bariero za pronicanje vode do zidakov in s tem so zidovi manj namočeni z vodo, kot če ometa ne bi bilo. Ker pa prek klasičnih ometov lahko prehaja tudi vodna para, je sušenje dokaj enostavno, saj lahko sušimo z naravnim prezračevanjem, bolj priporočljiva pa je uporaba sušilnikov zraka, ki sušenje pospeši.

 

Notranje stene iz opeke in z mavčno kartonskimi oblogami (gips ploščami)

Če so notranje stene objekta obložene z mavčno kartonskimi oblogami, je po poplavah potrebno te obloge odstraniti vsaj 50 cm višje, kot je bila višina vode v prostoru oziroma pol metra nad vidnimi znaki namočenosti. Mavčno kartonske obloge niso odporne na vlago (samo posebne izvedbe), zato nase vežejo vodo in se jim poveča volumen. Poleg tega predstavljajo parno zaporo za vlago in se zidovi za mavčno kartonskimi oblogami ne morejo sušiti.

 

Zunanje stene v lesenih hišah

V lesenih hišah je nosilna lesena konstrukcija sestavni del zunanjih in notranjih sten in jo je potrebno po poplavah čim prej presušiti. Nosilni konstrukcijski les je sicer delno zaščiten proti vlagi, vendar to ne zadostuje za zaščito pred poplavami. Poleg tega je pri lesenih hišah izolacija iz materialov, ki se težko sušijo (izolacija iz lesne volne, celuloznih kosmičev, steklene volne), zato je potrebno vse namočene dele sten do konstrukcije nemudoma obojestransko odstraniti in čim prej posušiti leseno nosilno konstrukcijo, da ne pride do propadanja in zmanjšanja trdnosti lesa. Odstraniti je potrebno vse obloge do višine 50 cm nad nivojem vode v času poplave in na ta način izpostaviti nosilno leseno konstrukcijo zraku, kar omogoča sušenje. V tem primeru predlagamo pospešeno sušenje s sušilniki zraka za čim hitrejše sušenje (če so prostori zaprti) oziroma naravno sušenje pri odprtih prostorih.

 

Notranje predelne stene mavčno kartonskih plošč (gips plošče) z vmesno izolacijo

Če so predelne notranje stene izdelane iz mavčno kartonskih plošč (gips plošče) z vmesno izolacijo, je po poplavah potrebno te plošče in vmesno izolacijo odstraniti vsaj do višine 50 cm nad nivojem vode v času poplave oziroma pol metra nad vidnimi znaki namočenosti plošč ali izolacije. Mavčno kartonske obloge niso odporne na vlago (samo posebne izvedbe), zato nase vežejo vodo in se jim poveča volumen. Poleg tega predstavljajo parno zaporo za vlago in se vmesna volna za mavčno kartonskimi oblogami ne more sušiti.

 

Sklep

Ob posledicah poplav se odprejo zapletena vprašanja o objektu, uporabljenih materialih in principih gradnje, ki zahtevajo celosten pristop k sanaciji. Resnost poplav presega takojšnje materialne izgube in se prepleta z vidiki zdravja, preživetja in dinamike skupnosti. Priznavanje kritične vloge varnostnih ukrepov je temelj, ki ščiti pred konstrukcijskimi nevarnostmi, nevarnostmi za zdravje in zahrbtnim vdorom vlage.

Posamezniki, ki se spopadajo z izzivi sanacije prostorov, ki so jih prizadele poplave, se morajo zavedati dolgoročnih vplivov, ki jih lahko imajo poplavljeni objekti na kakovost bivanja, počutje uporabnikov in zdravje (vlaga, vonj, raba energije itd.). Specifike sanacije kletnih konstrukcij se razlikujejo od konstrukcij, ki niso vkopane. Ločiti je potrebno pristope za sanacijo tal, sten s fasadnimi oblogami, nosilnih sten in notranjih predelnih sten. V boju proti posledicam poplav je ključno zanašanje na strokovne nasvete in v primeru, da sestave niso zanesljivo določene, konstrukcije odpreti in jih podrobno pregledati pred načrtovanjem sanacije. Le tako bo slednja uspešna tudi na dolgi rok.

 

Besedilo je pripravil dr. Jože Hafner, zaposleni v Laboratoriju za gradbeno fiziko na ZAG-u.