Po zadnji ujmi, ki je prizadela Slovenijo in pustila za sabo veliko poškodovanih cest, uničenih mostov in druge infrastrukture, smo zbrali nekaj misli ZAG-ovih strokovnjakov.

Mostovi

Zakaj je porušenih ali poškodovanih toliko mostov?

Mostovi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju nemotenega delovanja prometne infrastrukture na lokalnem in globalnem nivoju. To se je pokazalo pri nedavnih izrednih dogodkih, kjer je celotna ali delna porušitev mostov onemogočila dostop do številnih krajev po Sloveniji. Razlogi za porušitev so lahko različni, pri visokih vodah pa so večinoma povezani z izgubo stabilnosti opornikov zaradi erozije temeljnih tal ter poškodbami zaradi akumulacije naplavin.

Kakšni bodo postopki sanacije?

Mostove bo najprej potrebno pregledati, pri obnovah in sanacijah pa upoštevati hidrološke in konstrukcijske zahteve pri ponovnem umeščanju objektov v prostor. Smiselno bi bilo vzpostaviti sistematično spremljanje stanja premostitvenih objektov tam, kjer to še ne poteka, da lahko pravočasno odkrijemo morebitne poškodbe in ukrepamo.

Avtorji: zaposleni na Odseku za mostove in inženirske objekte

Hiše

Porušenih in poškodovanih je tudi ogromno hiš. Zakaj?

Pri nedavnih izrednih dogodkih so se žal številne stavbe močno poškodovale, v nemalo primerih pa je prišlo tudi do porušitev. Vzroki za slednje se bodo za posamezne stavbe lahko določili po preučitvi specifičnih okoliščin in lastnosti stavb. Do najhujših posledic je v največ primerih najverjetneje prišlo bodisi zaradi plazenja brežin, bodisi zaradi lokalne erozije temeljnih tal. Poleg tega lahko poškodbe na stavbah povzročijo tudi obremenitve zaradi stoječe in deroče vode, naplavin in različnih udarcev iz okolja (drevesa, skale,…). Pri izrednih obremenitvah so navadno bolj kritični objekti, ki so bili že pred dogodkom v slabšem gradbeno-tehničnem stanju. Ta je lahko posledica pomanjkljivega ali neustreznega projektiranja, gradnje ali/in vzdrževanja.

Kako pogosto naj bi pregledali stanje hiše, da bi videli kdaj potrebujejo obnovo?

Nosilno konstrukcijo stavb, ki so bile podvržene izrednim obtežbam zaradi poplav ali so na potencialno plazovitih območjih, je potrebno temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. Vse novo evidentirane poškodbe (razpoke na nosilni konstrukciji, nagibi ali povesi celotne stavbe ali posameznih delov …) ali povečanje obstoječih lahko nakazujejo poškodbe nosilne konstrukcije zaradi nedavnih dogodkov. Za oceno kritičnosti evidentiranih poškodb, vzrokov in pripravo ustreznih smernic za sanacijo poškodb nosilne konstrukcije je v primeru evidentiranih poškodb ali poslabšanja stanja obstoječih poškodb na stavbah potrebno kontaktirati strokovnjaka, ki bo na podlagi individualnega celostnega pregleda stavbe podal strokovno mnenje.

Avtorica: dr. Meta Kržan, Odsek za stavbe in potresno inženirstvo

Splošni zaščitni ukrepi in priporočila so na voljo na povezavi https://www.gov.si/teme/nacrti-zascite-in-resevanja/.

Plazovi

Kaj je povzročilo plazenje in kakšne bodo sanacije?

Neugodne vremenske razmere kot so dolgotrajne in obsežne padavine lahko sprožijo plazove večjih razsežnosti, kat se je potrdilo tudi pri letošnjih poplavah. Slovenija, se kot alpska dežela z zelo raznoliko geološko strukturo, uvršča med deželo z velikim tveganjem nastanka plazov. Pomembno je, da geologi čim prej na terenu ocenijo velikost in nevarnost plazu za življenje ljudi in za stabilnost okoliških objektov. Geologi Zavoda za gradbeništvo sodelujejo pri oceni nevarnosti plazov skupaj s civilno zaščito in podajo na terenu prve ocene in tudi prve sanacijske ukrepe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, kjer se na osnovi raziskav in izračunov določijo trajni podporni ukrepi. Sanacije plazov niso poceni, zato je nujno, da se naredijo zadostne geološke raziskave za optimizacijo podpornih ukrepov in trajno stabilnost plazu.

Avtor: doc. dr. Karmen Fifer Bizjak, Oddelek za geothniko in prometnice

Sanacija stavbe po poplavi

Poškodba zaradi vode ustvari idealno okolje za plesen in slabo kakovost zraka v zaprtih prostorih, kar povzroča simptome, podobne senenemu nahodu, kot so kihanje, izcedek iz nosu, rdeče oči in kožni izpuščaji. Če obnova po poplavi ni pravilno opravljena, lahko onesnaženje z bakterijami ali s plesnijo, ki jih je prinesla poplava, vpliva na zdravje prebivalcev.

Pomembno je, da se ukrepa hitro, saj se tako prepreči dodatne poškodbe in rast spor plesni.

Pomembni so naslednji koraki:

• Poklicati svojo zavarovalnico, da se ugotovi možnost črpanja sredstev iz zavarovalne police.
• Vso vodo v hiši je treba izčrpati. Vse, kar je bilo nasičeno z vodo, je treba odstraniti. Očistiti ostanke, ki jih je nanesla voda – ruševine, pesek, mulj … Če so vir tudi fekalne odplake, so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, za katere je smiselno poiskati strokovno pomoč.
• Izsuševanje se običajno izvaja z industrijskimi izsuševalnimi napravami in dobro je imeti izvajalca, ki je obnovo po poplavi že izvajal.
• Za posebna dela, kot so obnova električne napeljave, vodovoda, hladilnega in ogrevalnega sistema, se je najbolje obrniti na strokovnjake/podjetja, ki se ukvarjajo s posameznimi naštetimi dejavnostmi.
• Odstraniti talne in stenske obloge in odpreti talne in stenske konstrukcije do te mere, da se bo konstrukcijski les lahko posušil. Predelne stene, ki so izdelane iz mavčnokartoskih plošč, pritrjenih na kovinsko podkonstrukcijo ter polnitvijo iz mineralne volne, so še posebej podvržene nastanku plesni v kolikor so zamočene, zato jih je potrebno v celoti odstraniti, ohrani se lahko le kovinska podkonstrukcija.
• Odstraniti omet od tal do ~30-40 cm nad nivojem, do koder je segala poplavna voda, sicer lahko v njem začne nastajati plesen.
• Odstraniti izolacijo, saj z vodo nasičena izolacija ni učinkovita. Razen tega je zelo majhna verjetnost, da bi se izolacija lahko popolnoma posušila, kar lahko rezultira v zadrževanje vlage v stenah. To lahko privede do slabe kakovosti zraka, plesni ter nadaljnje konstrukcijske poškodbe zaradi gnitja lesa.
• Pustiti izsuševanju dovolj časa, saj so materiali, ki so ob intenzivnem razvlaževanju že suhi na dotik, lahko še vedno mokri v sredini. Smiselno je uporabiti merilnike vlage in sprotno preverjati padanje vsebnosti vlage v posameznih materialih ob izsuševanju.
• Po poplavi in izvedenem izsuševanju ter pred vgrajevanjem novih materialov je smiselno izvesti pregled kakovosti zraka v objektu, saj je v primeru kontaminiranosti zraka s sporami plesni to škodljivo za zdravje prebivalcev. Enako velja za površine po izsuševanju.

Avtorica: mag. Barbara Treppo Mekiš, Laboratorij za gradbeno fiziko

Kulturna dediščina

Po podatkih Ministrstva za kulturo RS zadnje avgustovske poplave na objektih in predmetih kulturne dediščine za sabo niso pustile tako uničujočih posledic, kot v preteklosti. K temu je zagotovo v veliki meri prispevalo ustrezno upoštevanje navodil v zvezi z umikom predmetov dediščine iz vseh kritičnih mest, ki bi lahko bila zaradi napovedanih obilnih količin padavin poplavljena, kakor tudi nekateri izvedeni protipoplavni ukrepi v preteklih letih. Ker je voda eden izmed ključnih dejavnikov oblikovanja Zemljinega površja, bodo poplave še naprej stalnica našega vsakdanjika, z vedno novimi nepredvidljivimi scenariji. Nekaj izkušenj z njimi si je ZAG v preteklosti pridobil v mednarodnem projektu z naslovom “Varovanje kulturne dediščine pred poplavami” (CHEF), v okviru katerega je izšla tudi istoimenska monografija, z opisom primerov dobrih praks iz Slovenije in drugih evropskih držav. Poudariti je namreč potrebno, da je reševanje problemov poplavljene dediščine, tako premične kot nepremične, kompleksen in interdisciplinaren proces, v katerega so vključene mednarodne skupine strokovnjakov, pri čemer se ZAG-ovi strokovnjaki vključujejo tako na področju materialov, kakor tudi konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike. Mednarodno sodelovanje je potrebno tudi s stališča upravljanja vodotokov v smislu reguliranja njihovega pretoka, da se breme poplav po nepotrebnem ne prenese na dolvodno ležeče sosednje države.

Ključni za varovanje kulturne dediščine pred poplavami so zato preventivni ukrepi, če pa že pride do najhujšega, se problematiko rešuje s pregledom stanja od primera do primera in s čim širšo skupino strokovnjakov, ki delujejo tudi na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.

Prilagamo dostop do monografije, ki je pred časom nastala na temo poplav in je rezultat projekta CHEF, kjer je bil ZAG projektni partner.

Avtorica: dr. Mateja Golež, Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale