Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) je že drugo leto zapored podelila nagrade za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva. Naš javni raziskovalni zavod je med prejemniki srebrnih priznanj za 4 lastne rešitve, v povezovanju z zunanjimi organizacijami pa smo prejeli 2 bronasti priznanji.

ŠGZ je upravičenka SRIP – Krožno gospodarstvo (Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreža za prehod v krožno gospodarstvo), kjer ugotavljajo, da se je zanimanje podjetij in raziskovalnih institucij več kot podvojilo, kajti na prvi razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva je prispelo 12 inventivnih rešitev, letos pa 27. Predloge so pripravila različna podjetja in raziskovalne ustanove.

Cilj razpisa je uveljavljanje in podpora razvojno-inovacijski dejavnosti v Sloveniji. Takšen porast števila prijavljenih inventivnih rešitev kaže tako na močno razvojno in inovativno dejavnost slovenskega gospodarskega in raziskovalnega sektorja na področju krožnega gospodarstva kot na izrazito potrebo po nadaljnjem razvoju tovrstnih invencij v inovacije in dejanski prenos v prakso,

izpostavlja Nina Meglič, koordinatorka SRIP – Krožno gospodarstvo. Razpis sta tudi letos podprla Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Štiričlanska strokovna komisija je letos priznanja podelila v štirih kategorijah. Komisijo so sestavljali dr. Martin Ocepek, direktor razvoja Umetne smole v podjetju Helios TBLUS, kot predsednik komisije, dr. Zorka Novak Pintarič, redna profesorica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru, Marko Hren, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, in mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

Podeljeni sta bili 2 zlati, 13 srebrnih in 7 bronastih priznanj za najboljše inventivne rešitve ter 5 priznanj za razvojno dejavnost na področju krožnega gospodarstva.

ZAG med prejemniki priznanj 

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije smo ponosni na svoje raziskovalke in raziskovalce, ki so samostojno ali v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravili rešitve, s katerimi so prepričali komisijo ter prejeli štiri srebrna in dve bronasti priznanji za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva. Spodaj navajamo več informacij o njihovih rešitvah.

Srebrna priznanja za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva:

• Pigment iz rudnika Sitarjevec za razvoj barvila za tisk na tekstil, Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Mateja Golež, dr. Darja Rant, dr. Mateja Štefančič, dr. Vesna Zalar Serjun):
  Oživljanje degradiranega rudniškega prostora v turistične namene v Litiji, je z vključevanjem raziskovalnih organizacij, kot je ZAG, primer dobre prakse, kjer so strokovnjaki, sicer okoljsko obremenjujoče rudniško blato, prepoznali kot zanimiv in uporaben naravni pigment za razvoj barve za tisk na tekstil. Odvzem rudniškega blata in njegove modifikacije v smislu uporabnosti kot naravnega pigmenta za razvoj tiskarske barve v prihodnosti, bi skrajšal tudi dobavno verigo za ta material v industriji barv, kar bistveno pripomore k izboljšanju trajnosti tudi v tekstilni industriji. Turistična destinacija rudnika Sitarjevec pa lahko na ta način skozi naravni pigment oker gradi svojo dodatno ponudbo in prepoznavnost v širšem prostoru.
• Določevanje potenciala sekvestracije ogljika v odpadnem materialu z uporabo pospešene mineralne karbonatizacije, Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Vilma Ducman, dr. Sara Tominc):
  Sekvestracija ogljika v odpadnih materialih je inovativen pristop k procesu zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida s pomočjo (pospešene) mineralne karbonatizacije. V projektu AshCyle smo preučevali pepele iz različnih sežigalnic in določali njihov potencial vezanja ogljika. Metodologijo je kot storitev možno uporabiti tudi za druge odpadne materiale in kot podporo pri razvoju gradbenih materialov, kjer na ta način dosežemo tudi utrjevanje materiala. Na ta način je omogočena dolgoročna uporaba odpadnih materialov, ki so okolju prijazni in z zmanjšanjem potreb po cementu doprinesejo k zmanjšanju globalnih emisij ogljikovega dioksida.
• Ognjevarna izolativna kompozitna fasadna plošča na osnovi geopolimera z integrirano odpadno vnetljivo poliuretansko peno, Zavod za gradbeništvo Slovenije (doc. dr. Branka Mušič, dr. Barbara Horvat, dr. Nataša Knez):
  Kompozitnemu fasadnemu elementu na osnovi geopolimera z vgrajenim zmletim odpadnim PURom se je povišala temperaturna izolativnost, ostal je ognjevaren in zaradi PUR vključkov lažji, kar olajša delo na terenu. Vključki PUR zgorijo varno do 500 °C, vsak v svoji »celici«, zato skupaj ne morejo združiti plamenov in zanetiti požara. Pri 1000 °C se v prazne celice sproščajo plini iz preostanka materiala, zaradi česar ima višjo mehansko trdnost kot kompozit brez PURa, ki pa razpoka. Tak kompozit zniža okoljski ogljični odtis že zaradi sinteze pri nizkih temperaturah in tudi zaradi uporabe odpadkov.
• Geopolimerni kompozitni tlakovci z vgrajeno reciklirano gumo za izboljšan oprijem in protizdrsno zmogljivost, Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Branka Mušič, dr. Barbara Horvat, Roman Maček):
  Tlakovec na osnovi alkalijsko aktiviranega metakaolina, ki ima na pohodni površini vgrajeno rezano odpadno gumo, je inovativen proizvod, ki zmanjša drsnost tlakovca iz zelo drsečega in neuporabnega v skoraj nedrsečega in uporabnega tudi za visokofrekventne površine (bolnice, trgovski centri …). Ker se je guma med sintezo tudi deloma kemijsko povezala z alumosilikatno mrežo alkalijsko aktiviranega metakaolina, ni le fizično ujeta v tlakovcu, temveč je postala permanentno vgrajena in posledično ne bo kontaminirala okolja kot mikroplastika. Tak tlakovec ima znižan okoljski odtis že zaradi sinteze pri milih pogojih in ne le zaradi uporabe odpadkov.

Bronasti priznanji za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva:

• Leseni kompozitni nosilci iz odpadnih lesnih plošč proizvodnje lesenih montažnih objektov, Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Meta Kržan, dr. Tomaž Pazlar) in Jelovica Hiše d. o. o. (dr. Boštjan Ber, Ivan Grašič):
  Razviti leseni kompozitni nosilci, izdelani iz konstrukcijskega lesa in odpadnih lesnih plošč iz proizvodnje montažnih lesenih stavb, predstavljajo trajnostno alternativo uporabi jeklenih ali lepljenih lesenih nosilcev v montažni leseni gradnji. Z optimizirano zasnovo in procesom izdelave, podprtima z obsežnimi eksperimentalnimi preiskavami in numeričnimi analizami, so razviti nosilci prestali strogo testiranje mehanskega obnašanja, ki omogoča njihovo konstrukcijsko uporabo v različnih aplikacijah, hkrati pa izboljšuje trajnostnost in zmanjšuje ogljični odtis lesenih montažnih stavb.
• Geosolarna platforma, AC&P inženirski biro, podjetje za geotehniko, infrastrukturo in raziskave d. o. o. (Andraž Ceket, Damjan Rustja, Nina Arčon) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (doc. dr. Katja Malovrh Rebec, dr. Janez Turk, Anja Lešek, Patricija Ostruh in Barbara Treppo Mekiš):
  Predmet invencije je geosolarna platforma, ki povezuje solarni in geotermijski sistem. Geosolarna platforma omogoča kratkoročno in dolgoročno hranjenje energije, ki izboljšuje učinkovitost obeh sistemov. Rešitev omogoča
  –  proizvajanje, hkrati pa porabo večino energije doma,
  –  dolgoročno shranjevanje toplote v tleh,
  –  kratkoročno shranjevanje toplote in elektrike,
  –  omogoča priključevanje najrazličnejših tipov opreme in naprav, njihovo združevanje in iskanje sinergij (toplotne črpalke, PV/T paneli, baterije, zalogovniki …) in
  –  visoko stopnjo energijske samozadostnosti.