Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) razpisujemo možnost podiplomskega usposabljanja za 4 mlade raziskovalce. Spodaj navajamo možna področja raziskav pri mentoricah in mentorju.

1. 1. dr. Meta Kržan, univ. dipl. inž. grad.
      Področja raziskav: Varnost, odpornost in prilagodljivost grajenega okolja 

      Povečanje projektnih pospeškov na novi Karti potresne nevarnosti Slovenije (2021) pomeni večje zahteve za potresno odpornost stavb, ki ob prenovi veljajo tudi za obstoječe stavbe. Zanje novi predlog Evrokoda vsebuje možnost redukcije zahtev, ki bi se jih lahko določilo v Nacionalnem dodatku. Za tovrstno določitev so potrebne znanstvene podlage, ki hkrati upoštevajo realne možnosti povečanja odpornosti stavb glede na učinkovitost možnih ukrepov. Program usposabljanja za mladega raziskovalca bo obsegal potresne analize obstoječih zidanih stavb določenih tipologij v obstoječem in utrjenem stanju, nadgradnjo potresnih analiz stavb s parametričnimi študijami za določitev vpliva varnostnih faktorjev in modelov za izračun obnašanja zidov po predlogu EC8-3 (vključno s pripravo numeričnega orodja za analizo), analizo stroškov različnih možnosti utrjevanja obravnavanih tipologij, primerjavo eksperimentalnih rezultatov učinkovitosti različnih utrjevanj zidov z analitičnimi oziroma rezultati po različnih standardih ter analizo različnih možnosti utrjevanj izbranih tipologij stavb s stališča stroškov in koristi kot podlago priprave strategij upravljanja stavbnega sklada odločevalcem.

   2. dr. Miha Hren, univ. dipl. inž. grad.
      področja raziskav: Trajnostna raba virov v gradbeništvu 

      Zeleni prehod je ena ključnih strategij Evropske Unije za doseganje podnebne nevtralnosti z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. V kontekstu cementov to pomeni zmanjševanje uporabe cementnega klinkerja, ki ga zamenjujejo mineralni dodatki. Pri dolgoročni uporabi mineralnih dodatkov namreč obstaja še veliko odprtih in neraziskanih trajnostnih vprašanj, kjer dodatno povečajo kompleksnost tudi alkalijsko aktivirani materiali in LC3 cementi. Eden bolj perečih problemov tako ostaja korozija jekla v betonu. Znano je namreč, da so cementi z mineralnimi dodatki podvrženi hitrejšemu procesu karbonatizacije, ki znižuje pH betona in povzroča spremembe v porni strukturi. Ravno omenjena parametra pa imata velik in nepredvidljiv na naslednje korozijske procese: iniciacija/propagacija korozije, prostorska razporeditev korozijskih poškodb, transportne poti v betonu in značilnosti na prehodu med jeklom in betonom.
      Namen raziskav bo opredeliti najbolj razširjene mineralne dodatke v cementih, preučiti vpliv karbonatizacije na spremembe v mikrostrukturi takih cementov, in posledični vpliv mikrostrukturnih lastnosti na korozijske procese. ZAG je eden redkih inštitutov, ki se takih raziskav lahko loti holistično. Gre namreč za zelo interdisciplinarno raziskavo, ki bo zahtevala povezovanje in uporabo infrastrukture več laboratorijev, ter znanje na področju lastnosti kovin, elektrokemije, karakterizacije cementov in uporabo najmodernejših tehnik za analizo materialov. Tak pristop bo nedvomno odgovoril na nekatera odprta vprašanja trajnosti karbonatiziranih cementov.

   3. doc. dr. Sabina Dolenec, univ. dipl. inž. geol.
      Področja raziskav: Nove preskusne metode in digitalizacija v gradbeništvu 

      Mladi/a raziskovalec/ka se bo usposabljal/a na področju dediščinske znanosti. Fokus bo na vzpostavljanju metodologije za oceno stanja (degradacija) mineralnih materialov dediščine in oceno učinkovitosti površinskega utrjevanja z uporabo nedestruktivnih in situ metod (NDT). Medtem, ko so različne fizikalno-mehanske NDT že uveljavljene pri pregledih objektov, je njihova uporaba na nivoju materiala zelo omejena zaradi nezadostne resolucije. Raziskovalno delo bo usmerjeno v implementacijo izboljšane resolucije NDT in materialno karakterizacijo na mikronivoju. Izvedena bo primerjava specializiranih NDT na različnih materialih in različnih oblikah elementov (reliefi, kipi) pri ocenjevanju globine penetracije utrjevalcev, debeline degradirane plasti… Delo bo temeljilo na 3D zajemu podatkov in modeliranju na podlagi oblaka točk. Komplementarna uporaba omenjenih metod bo presegla dosedanja znanja.
      Ohranjanje kulturne dediščine je skupna skrb človeštva, zato je generiranje temeljnega znanja na tem področju je izjemnega pomena za družbo, rezultati pa bodo prenosljivi na cel ZAG, tako za reševanje problemov v praksi kot nadaljnji znanstvenoraziskovalni razvoj in pridobivanje projektov.
      Mladi/a raziskovalec/ka bo sodeloval z različnimi laboratoriji ZAG in imel možnost izmenjave na vodilnih mednarodnih inštitucijah ter dostop do opreme prek E-RIHS mreže.

   4. doc. dr. Branka Mušič, univ. dipl. kem.
      Področja raziskav: Zdravo bivalno / grajeno okolje 

      Problematika mikroplastike zajema tudi gradbeni sektor, v katerem je uporaba plastičnih materialov obsežna. Področje mikroplastike je še neurejeno in zato znanstveno neraziskano, prihod standarda ISO 24187-Načela za analizo mikroplastike v okolju leta 2023 ponuja priložnost za ureditev nastajajočih izzivov vrednotenja in ravnanja z mikroplastiko.
      Za dosego cilja bomo izvedli 5 korakov:
      1) Pregled literature, standardov in predpisov o mikroplastiki.
      2) Obširna laboratorijska testiranja vključno s pripravo mikroplastike, karakterizacijo, pospešenim staranjem mikroplastike in izvajanje testnih protokolov za preverjanje zanesljivosti metodologij (na znanih rezultatih) ter vzorčen terenski poskus za oceno učinkovitosti metodologij pri vplivu naravnega okolja.
      3) Izvedba ocene tveganja na okolje s testi na male žive organizme in vodno lečo ter z analizo izlužkov.
      4) Razvoj metodologije (postopkov) za identifikacijo in karakterizacijo mikroplastike.
      5) Družbeno-ekonomski doprinos bo dosežen z objavami v odprtem dostopu, udeležbo na konferenci. Spodbujanje sodelovanja in izmenjave znanja z notranjimi/zunanjimi partnerji je tudi pomemben način krepitve zmogljivosti.

Pogoji za mladega/o raziskovalca/ko

• Nimajo zaključenega doktorata znanosti oz. pridobljenega znanstvenega naslova doktor znanosti.
• Imajo izobrazbo doseženo po študijskem programu druge stopnje ustrezne tehnične ali naravoslovne smeri.
• Še niso bili zaposleni kot mladi raziskovalci.
• Od zaključka študija niso minila več kot 4 leta.
• Izpolnjujejo pogoje za vpis v doktorski študijski program.

Opis del in nalog

• Izvajanje šolskih obveznosti za pridobitev doktorskega naziva
• Opravljanje raziskav v okviru projektov pod vodstvom mentorja/ice
• Priprava doktorske disertacije
• Izkazana sposobnost za samostojno opravljanje posameznih raziskav
• Sodelovanje pri izdelavi strokovnih nalog in mnenj na področju delovanja
• Delo na področju potrjevanja ustreznosti gradbenih proizvodov
• Po nalogu predpostavljenega vsa opravila, za katera je usposobljen/a

Več informacij in prijave

Podrobnejši opis je na voljo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Kandidati se morajo v študijskem letu 2023/2024 vpisati na podiplomski študijski program. Do selekcijskega postopka namesto kopije diplome zadostuje predložitev izjave, da bodo kandidati diplomirali ali nostrificirali diplomo do vključno 15.9.2023 (do tega datuma morajo predložiti dokumentacijo na ZAG, da se šteje kot veljavno izpolnjevanje pogoja).

Prijave zbiramo do 15. maja 2024 na e-naslovu kadri@zag.si, pri čemer je treba navesti registrsko št. (PF07485), šifro (H017002), naziv delovnega mesta (MLADI RAZISKOVALEC VII/2), ter področje raziskav.