V oktobru 2022 smo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije prejeli čudovito novico – kar 4 naše strokovnjakinje so prejele odobritev Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) za sofinanciranje njihovih raziskovalnih projektov! Pot skozi ta postopek ni ravno majhen zalogaj, saj terja veliko časa in timskega dela, da pa se zaključi z želenim izidom za vse, je res razlog za veselje.

Vsem nosilkam projektov in njihovim ekipam iskreno čestitamo in jim želimo obilo uspehov v nadaljnjem delu! Več o dobljenih projektih kar 3 mladih raziskovalk in 1 že uveljavljene raziskovalke si lahko preberete v nadaljevanju.

Nosilka projekta: META KRŽAN

Naslov projekta: Strateške podlage za zmanjšanje potresne ogroženosti stavb pravosodja v Sloveniji / Strategic Basis for the Reduction of Seismic Risk of Judicial Buildings in Slovenia

ARRS šifra: V2-2257 (CRP – Ciljni raziskovalni program)

Visoka potresna ogroženost je v Sloveniji posledica sorazmerno visoke potresne ranljivosti obstoječih stavb in drugih gradbenih objektov ter pogoste izpostavljenosti potresom. Skrb za potresno odporno gradnjo kot edino zanesljivo zaščito pred rušilnimi učinki potresov je bila v preteklosti večinoma majhna: potres z intenziteto VIII EMS in epicentrom v Ljubljani bi po modelu POTROG porušil ali zelo hudo poškodoval približno 400 stavb, začasno neuporabnih pa bi bilo več kot 9.400 stavb. Zmanjšanje potresne ogroženosti je cilj, ki ga je pri nas potrebno zasledovati na splošno in je skupaj s strokovnimi podlagami zajet tudi v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050.

Cilj projekta, ki ga financira tudi Ministrstvo za pravosodje, je priprava znanstvenih in strokovnih podlag za zmanjšanje potresne odpornosti stavb v uporabi pravosodnih organov in v upravljanju Ministrstva za pravosodje. Za 49 stavb je predvidena izdelava preliminarnih ocen potresne ogroženosti, ki bodo podlaga za izbor 8 referenčnih stavb, značilnih po vrsti konstrukcije, odzivu na potres in možnih načinih utrditve. Tehnične možnosti, da bi z utrditvijo dosegli zahtevano potresno odpornost stavb po veljavnem standardu Evrokod 8, so omejene. Iz tega razloga bodo podrobne analize usmerjene v predlog optimalnih rešitev in v znanstveno osnovan predlog redukcije zahtevane potresne odpornosti, ki jo bo omogočal nov standard Evrokod 8-3, ki ureja prenove stavb.

Nosilka projekta: VESNA ZALAR SERJUN

Študij hidravličnih lastnosti pepelov iz različnih termičnih procesov in izboljšanje njihove reaktivnosti za uporabo kot imobilizacijski aditiv / Study on hydraulic characteristics of ashes from various thermal processes and the enhancement of the reactivity for their use as an immobilization additive

ARRS šifra: J1-4413

Partnerji projekta: Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT)

Poznavanje stopnje reaktivnosti in potenciala za njeno izboljšanje je ključna karakteristika pepelov pri njihovi uporabi za imobilizacijo v geotehničnih delih. Cilj projekta je podrobno okarakterizirati pepele iz različnih termičnih procesov. Podrobna karakterizacija steklaste faze pepelov, ki največkrat predstavlja glavno komponento, bo eden ključnih sklopov tega projekta. Dejstvo je, da za korelacijo med (latentno) hidravlično aktivnostjo pepelov, njihovo celokupno sestavo in fizikalno-mehanskimi lastnostmi ter tipom steklaste faze primanjkuje eksperimentalnih dokazov.

Nosilka projekta bo skupaj z ekipo iz našega Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale na podlagi podrobne analize pepelov v dvokomponentnem sistemu, tudi z uporabo dodatnega recikliranega materiala, raziskala potenciale za zvišanje stopnje reaktivnosti (aktivacije) tistih pepelov z nižjo stopnjo reaktivnosti in tistih, ki so razumljeni kot nereaktivni.

Pri pridobivanju projekta je nosilko podpirala ekipa Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale.

Nosilka projekta: ANDREJA PONDELAK

Naslov projekta: Celostni pristop za ohranjanje stenskih poslikav kulturne dediščine / An integrated approach for conservation of cultural heritage wall paintings

ARRS šifra: J2-4424

Partnerji projekta: Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), Univerza v Mariboru (UM FERI) in Svetovanje in storitve s področja nepremičnin, infrastrukture (IGEA)

Projekt naslavlja temo ohranjanja kulturne dediščine, natančneje ohranjanje stenskih poslikav, k čemur bo celostno pristopil z

1. uporabo napredne neinvazivne metode (z uporabo dronov) za ocenjevanje stanja zgodovinskih materialov in spremljanje učinkovitosti konservatorskih posegov,
2. najsodobnejšim pristopom čiščenja stenskih poslikav z vključitvijo računalniškega modeliranja in
3. razvojem novega učinkovitega postopka utrjevanja z oceno stabilnosti novega sistema utrjevanja v zunanjem okolju.

Računalniško modeliranje in molekularne simulacije interakcij materialov, ki so vključeni v postopke čiščenja, bodo močno izboljšali naše razumevanje postopkov čiščenja. Z novim sistemom utrjevanja bomo povečali njegovo učinkovitost, z uporabo dronov, ki omogočajo digitalno spremljanje, pa bomo pridobili znanje o tem, kaj se dogaja z obnovljenimi materiali po obnovi. Razvite rešitve bodo integrirane v celovit konzervatorski poseg in prikazane na študijskem primeru, na stenski poslikavi cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki.

Nosilka projekta: ANDRIJANA SEVER ŠKAPIN

Naslov projekta: Dvojno delujoči Nb₂O₅ in Nb₂O₅-TiO₂ materiali za sočasno redukcijo CO₂ in oksidacijo organskih snovi v spojine z dodano vrednostjo / Dual-functional Nb₂O₅ and Nb₂O₅-TiO₂ materials for simultaneous CO₂ reduction and organic substance oxidation to value-added compounds

ARRS šifra: J2-4441

Partnerji projekta: Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Kemijski inštitut (KI)

Izkoriščanje sončne energije z uporabo fotokatalize za pretvorbo ogljikovega dioksida v organske spojine ima dva pozitivna učinka: proizvodnjo energijsko bogatih organskih spojin in znižanje koncentracije CO₂ v ozračju. Raziskave fotokatalizatorjev so v zadnjih desetletjih pripeljale do mnogih novih spoznanj in materialov. Kljub temu še vedno ostajajo nekateri nerešeni izzivi, in sicer: nizka učinkovitost pretvorbe v želene produkte, nizka absorpcija vidne svetlobe (in s tem nizka učinkovitost) in nizka selektivnost kataliziranih reakcij. Te težave bomo reševali v projektu z razvojem novih fotokatalizatorjev, ki bodo omogočali sočasno redukcijo CO₂ in oksidacijo alkoholov v spojine z dodano vrednostjo. Pripravili in raziskali bomo:

• mezoporozne nanodelce Nb₂O₅ s kokatalizatorji nežlahtnih kovin,
• votle krogle Nb₂O₅ in TiO₂ s prostorsko ločenimi redukcijskimi in oksidacijskimi kokatalizatorji in
• heterospoje Nb₂O₅-TiO₂.

Raziskali bomo vpliv parametrov sinteze in postsinteznih modifikacij na aktivnost in selektivnost fotokatalizatorjev. Raziskave, ki bodo podprte s simulacijami z uporabo DFT, nam bodo omogočile vzpostavitev ugodnega razmerja med strukturo, lastnostmi in aktivnostjo pripravljenih novih materialov ter tako prispevale k razumevanju in možnosti prenosa v realne aplikacije.

Z minulim mesecem se je za naš zavod začelo več projektov, ki spadajo v sklop financiranja s strani ARRS. Poleg lastnih je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) partner tudi v sledečih projektih:

1. Proteinska lepila za visoko zmogljive notranje lesene konstrukcije

vodja na ZAG: Andreja Pondelak, ARRS šifra: J4-4546, vodja projekta: InnoRenew, Matthew Schwarzkopf

2. Ocena tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti hišnega vodovodnega omrežja (HVO)

vodja na ZAG: Mirjam Bajt Leban, ARRS šifra: V3-2234 (CRP – Ciljni raziskovalni program), sofinancerja: Ministrstvo za zdravje (MZ) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), vodja projekta: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Sandra Janežič

3. Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja

vodja na ZAG: Katja Malovrh Rebec, ARRS šifra: V4-2270 (CRP – Ciljni raziskovalni program), sofinancer: Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT), vodja projekta: Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta (UL BF), Boštjan Lesar