Po celotni Evropi je ogromno lesenih zgradb in lesenih objektov kulturnega pomena. Znanstveniki se sprašujejo, ali so ti preživeli skozi stoletja, ker so iz lesa ali kljub temu, da so iz lesa … Požari kakršnihkoli objektov vedno znova kličejo po raziskovanju gradbenih materialov, načrtovanju požarne varnosti in prenosu znanja tistim, ki se z njimi ukvarjajo – državnim organom, projektantom požarne varnosti, arhitektom, zavarovalnicam in navsezadnje gasilcem, ki se z ognjenimi zublji spopadajo na terenu.

Prehod od raziskav požarov do samega obvladovanja požarov je bil namen minulega strokovnega dogodka in je hkrati smiselno nadaljevanje 1. strokovnega povezovanja z gasilci z naslovom »Požar ne pozna dopusta«, ki je potekal avgusta 2022. V zadnjem času smo z novim sodobnim požarnim laboratorijem Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in tesnim sodelovanjem slovenskih in mednarodnih strokovnjakov v Sloveniji izvedli že veliko zanimivih raziskav. Vključevanje različnih interesnih skupin pomeni nadgradnjo prizadevanj na področju trajnostnih in požarno varnih stavb, zato sta Gasilska zveza Slovenije in Oddelek za raziskave požarno varnega in trajnostno grajenega okolja (projekt FRISSBE) na ZAG-u tokrat organizirala strokovni posvet o načrtovanju in gašenju lesenih stavb in stavb kulturne dediščine z naslovom POŽAR NE POZNA DOPUSTA #2: KO GORI ZGODOVINA, ki je potekal 25. marca 2022 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Beseda je tekla predvsem o zagotavljanju požarne varnosti lesenih objektov kulturne dediščine in na splošno lesenih gradenj, saj je les zaradi zelenega prehoda pogosto uporabljen material v gradbeni panogi.

V avditoriju izobraževalnega centra se je zbralo 76 udeleženk in udeležencev – večinoma iz gasilskih vrst, a tudi predstavnikov/ic podjetij (Cinkarna Celje d. d. in Muršec d. o. o.), državnih institucij (Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine – ZVKDS in Slovensko združenje za požarno varstvo – SZPV) in fakultet (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Zagrebu).

Dogodek, ki je za boljšo vključenost gasilk in gasilcev namenoma potekal v soboto, se je začel z uvodnim nagovorom poveljnika Gasilske zveze, Francija Petka, in koordinatorja FRISSBE projekta, izr. prof. dr. Andraža Legata. Osrednja tema strokovnega posveta so bili izsledki preiskav nekaterih večjih požarov, predvsem požara zgodovinske zgradbe Notre Dame v Parizu, ki jih je kot prvi predavatelj predstavil prof. José Torero iz University College London.

S tem glavnim predavanjem je prof. Torero poudaril pomen učinkovitega načrtovanja stavb, v drugem delu programa pa je nadaljeval svojo prvotno predstavitev iz avgusta lani, ko je opisal, kako je požar Grenfell Tower-ja v Veliki Britaniji 2017 vplival na strategije požarne varnosti. Spregovoril je o javni preiskavi tega požara, ki je zajemala veliko število državnih, gospodarskih in drugih organizacij in se je zaključila šele pred nekaj meseci. Torero je mednarodno uveljavljen strokovnjak s področja raziskovanja požarov, prisoten je bil že pri mnogih javnih preiskavah velikih požarov širom sveta in je hkrati odličen predavatelj, ki z zanimivi primerjavami in celo vprašanji vedno pritegne pozornost občinstva.

Tako kot Torero je tudi Friderik Knez, vodja Oddelka za gradbeno fiziko na ZAG-u, že predaval na prvem tovrstnem dogodku in predstavil nadaljevanje prvotnega predavanja. Poročal je o spoznanjih na podlagi eksperimentov v požarnem laboratoriju, vključno z novo pridobljenimi zmogljivostmi. Ekipi predavateljev sta se letos pridružila še dr. Aleš Jug, novi predsednik SZPV-ja, ki je predstavil spremembe v organizacijski kulturi londonskih gasilcev, s podrobno predstavitvijo požarne varnosti in izzivov pri visokih lesenih stavbah pa je svoje znanje delil dr. Andrea Lucherini, višji raziskovalec v projektu FRISSBE.

Moderator dogodka in vodja razprave je bil vodja Oddelka za raziskave požarno varnega in trajnostno grajenega okolja, prof. Grunde Jomaas, predavanja dveh mednarodnih strokovnjakov pa je v slovenskem jeziku na kratko povzel dr. Aleš Jug. Na razpravi so prisotni predavatelje spraševali o različnih temah, kot so ohranjanje stavb kulturne dediščine, načini gašenja določenih gradbenih materialov, specifike požara Grenfell Tower-ja in podobno. Torero je kasneje komentiral, da so bila njihova vprašanja pronicljiva, medtem ko je bilo tako med odmorom kot na druženju po uradnem delu precej ‘klepetavo’. Ob zaključku dogodka so si lahko zainteresirani posamezniki ogledali še prostore centra.

Ključne besede: požar, les, kulturna dediščina, požarni laboratorij, FRISSBE, požarna varnost, požarno-varna trajnostna gradnja, požarno odporni materiali, požarne raziskave, raziskovalna odličnost.

Projekt FRISSBE je prejel sredstva Evropske unije iz naslova raziskovalnega in inovacijskega programa Horizon 2020 s pogodbo o dodelitvi sredstev št. 952395.